Primary tabs

[savremeni ples] LET Dance / Es, Đorem in Urbančič / 30.11. ob 20h / Plesni teatar Ljubljana

Podaci: 

Torek 30.11. 2010 ob 20h
Plesni teatar Ljubljana,
Prijateljeva 2

Projekt Let Dance je bil sprva formiran kot platforma za izgubljeno generacijo plesalcev, na kateri bi ustvarjali, se izobraževali in improvizirali plesno zagrizeni samorastniki, ki se jim zaradi različnih razlogov ni uspelo vključiti v formalno izobraževanje na gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani ali na študijske programe v tujini in so zato zgolj prisostvovali na plesnih klasih in delavnicah. Ti samorastniki se pogosto zaradi pomanjkanja lastne samoiniciative ali pa zaradi nepredvidenih življenjskih situacij sami odrinejo na obrobje plesne scene, saj ne sodijo v t.i. skupino profesionalnih plesalcev, nevključenost v projekte pa ob soočenju z lastnim pomanjkanjem samoinciative in hermetično zaprtostjo sodobne plesne scene pri nas pogosto rezultira v popolni prekinitvi ukvarjanja s plesom. Vendar je ples tekom dolgih let že postal tako imanenten del teh »samorastnikov«, da je življenje brez njega postalo nevzdržno, nepredstavljivo, dolgočasno in pusto. Tako so samorastniki vedno našli neke skrivne poti nazaj do plesa, da so se vsaj deloma naužili te, tako zasvojljive življenjske radosti. Vendar ne vedno. Včasih namreč kruti dogodki v življenju tega ne dopuščajo.

 

Na povabilo Iztoka Kovača na Nacionalo se je porodila ideja, da bi ustvarili prvenec. Pobuda izhaja iz improviziranega sola, ki je nastal na eni izmed avdicij EKG na temo »Ekstremno telo«. Ideja Let dance se je tako transformirala v raziskovanje telesnega hendikepa in dopustnih zmožnosti znotraj njega. Delo v nastajanju (work in progress) je plesni eksperiment, ki vključuje in pretresa nove zmožnosti, ki nastanejo/ostanejo po krutih življenjskih dogodkih, ko se sprva zdi, da je ples kot tak najbolj oddaljena, nemogoča želja, up, sanje, spomin. Ples in telesni hendikep delujeta sprva kot popolnoma nezdružljivi vsebini; kljub temu je telesni spomin na ples tudi v hendikepiranem telesu živo prisoten in mogočno utripa. Temu utripu smo v tem eksperimentu sledile. Telesni hendikep raziskujemo, ga s skupnimi močmi premagujemo in skozi improvizacijo iščemo lastno plesno izraznost izhajajočo iz globokih frustracij izključenosti in/ali obupa nad hendikepom, hkrati pa njemu navkljub, saj si dopustimo plesati.

 

 

Avtorji, korografija in izvedba: Ajda Es, Sandra Đorem in Urša Urbančič
Ton in glasba: Brane Zorman
Igranje na kristalno posodo: Urša Urbančič
Zahvale za uporabljene izseke iz: Conjure One ft Sinéad O’Connor – Tears From the Moon (Hybrid’s Twisted on the Terrace Mix) in Synthesis, Nina Simone – I Feel Good (instrumentalni del)
Kostumi: Ajda Es, Natasha Lapornik
Fotografija: DK
Scenografija: Ajda Es, Sandra Đorem in Urša Urbančič
Oblikovanje luči in tehnika: Danilo Pečar
Video: Maša Nonkovič
Tekst: Urša Urbančič


Producent: KUD Samosvoj
V sodelovanju: Plesni teatar Ljubljana (program PTL je financiran s strani Mestne Občine Ljubljana in Ministarstva za kulturo)
Posebna zahvala: Zavod Vitikar in Branko Potočan, Gregor Luštek
Projekt je bil omogočen s finančno pomočjo: JSKD Republike Slovenije in JSKD Območna enota Ljubljana
Sponzor: Bograf